Grad Cmurek je ena najdragocenejših kulturnih znamenitosti ob reki Muri. Z delovanjem Muzeja norosti pa je postal tudi prostor življenja, spomina in povezovanja. V pogovoru z obiskovalko, lokalno vodnico in podpornico muzeja Sašo Šenveter smo se dotaknili njegovih dejavnosti, vpliva na kraj ter pomena za ohranjanje dediščine.

Katera dejavnost ali dogodek, ki ga je pripravil Muzej norosti, se vam zdi najboljši primer ohranjanja gradu Cmurek?
Težko bi izpostavila samo eno dejavnost ali dogodek. Vsak prispeva svoj delček v mozaik ohranjanja gradu, če pa že moram nekaj posebej omeniti, so to vsekakor razstave. Te se vedno znova dopolnjujejo in izpopolnjujejo, vodenja po njih pa so izjemno doživeta in nikogar ne pustijo ravnodušnega.

Ste opazili kakšne spremembe na gradu ali v njegovi okolici, odkar tam deluje muzej?
Od začetka delovanja Muzeja norosti do danes se je veliko spremenilo. Ekipa muzeja je grad uredila in spravila v trenutno stanje, prostovoljci pa skrbijo tudi za okolico in njegovo urejenost. Opazen je tudi vpliv na lokalno skupnost, saj je prav muzej eden izmed razlogov, da je postal ta del Slovenije turistično bolj zanimiv.

Kako se vam zdi, da muzej skrbi za stavbo in njeno zgodovino?
Muzej skrbi za grad kolikor je v njegovi moči. Veliko je že bilo narejenega, veliko pa še bo. Nekaj delov gradu je prav, da ostane v »surovem« stanju, saj so tudi ti pomembni pričevalci zgodovine. Najlepši primer dobrega vzdrževanja pa je prav to, da grad ostaja živ – da se v njem zadržujejo ljudje, da se radi vračajo in spoznavajo njegovo preteklost.

Ali poznate primere, ko so zgodbe o gradu oživele skozi muzejske dejavnosti?
Zelo zanimive so vse zgodbe, ki jih slišimo skozi razstave – o reki Muri, o srednjeveškem gradu, pa tudi o novejši zgodovini. Prav slednje pa so tiste, s katerimi se ljudje najbolj poistovetijo. Z njimi se povezuje tudi lokalna skupnost, še posebej starejše generacije, ki so bile v gradu zaposlene.

Kako muzej vključuje ljudi iz kraja v ohranjanje dediščine?
To počne skozi številne projekte – od spomladanske izmenjave semen in sadik, kresne noči, vinskega večera pa do »norega decembra«. Tam se ljudje družijo, povežejo z gradom ter dobijo motivacijo za njegovo ohranjanje. Lep primer tega so prostovoljke – telovadke, ki ob druženju naredijo nekaj dobrega tudi za grad in okolico.

Katere dejavnosti muzeja po vašem mnenju pritegnejo največ obiskovalcev od drugod?
Največ obiskovalcev privabljajo mednarodno obarvani dogodki. V sodelovanju z muzejem pa si prizadevamo pritegniti tudi ljudi iz vse Slovenije. Pomemben je dober glas – in muzej ga nedvomno ima, saj se obiskovalci radi vračajo.

Se zaradi muzeja grad Cmurek danes uporablja na drugačen, bolj živ način?
Da. Grad s pomočjo muzeja postaja vse bolj prepoznaven. Projekti in dejavnosti privabljajo obiskovalce iz vse Slovenije, kar opaža tudi lokalna skupnost, ki vse bolj ceni trud prostovoljk in prostovoljcev.

Ali muzej uspešno povezuje preteklost gradu s sedanjostjo?
Zagotovo. To se lepo vidi na dogodkih, kjer se prepletata zgodovina in sodobnost.

Poznate kakšen primer, ko je muzej pripomogel k ohranjanju gradu ali njegove dediščine?
Muzej je pripomogel k ohranjanju celotnega gradu, ki bi brez njegovega delovanja najverjetneje propadal. Poleg stavbe so ohranjeni tudi številni predmeti, predvsem iz novejšega obdobja, in dragocene zgodbe, ki jih v tem prostoru nikoli ne zmanjka.

Če bi morali izpostaviti eno stvar, ki jo Muzej norosti dela res dobro pri ohranjanju dediščine gradu Cmurek – kaj bi to bilo?
To so zagotovo razstave, postavljene po gradu, ki obiskovalcem približajo življenje v in okoli gradu. Posebno vrednost pa imajo vodenja, ki so izredno doživeta in pritegnejo prav vsakega obiskovalca. Muzej norosti je zato res na pravi poti pri ohranjanju kulturne dediščine.