21. april 2026, Ljubljana
Nadgradnja razprave in iskanje konkretnih rešitev
Medtem, ko se je prvi posvet, ki je novembra potekal na gradu Cmurek, osredotočal predvsem na prepoznavanje izzivov in priložnosti sodelovanja, je bil drugi posvet namenjen nadgradnji teh ugotovitev in iskanju konkretnejših rešitev za sodelovanje med javnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in dediščinskimi skupnostmi. V ospredju so bili modeli vključevanja lokalnih skupnosti, večja lokalna dostopnost do informacij ter vprašanja financiranja, trajnosti projektov in povezovanja različnih akterjev.
Članom konzorcija SMER: kulturna dediščina so se na tokratnem posvetu pridružili strokovnjaki iz petih enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Piran in Novo mesto). Posvetu in razpravi sta se pridružila tudi prof. dr. Sonja Ifko in doc. dr. Miloš Kosec s Fakultete za arhitekturo UL.
Širitev sodelovanja in predstavitev dobrih praks
Raznolikost udeležencev je v razpravi pomembno prispevala k osvetlitvi različnih pogledov na možne pristope in rešitve. Ob tem se je izpostavila potreba po tesnejšem sodelovanju ne le med javnimi institucijami in nevladnimi organizacijami, temveč tudi z zasebnim sektorjem, pri čemer so bile predstavljene nekatere dobre prakse iz tujine.
Kot primera dobrih praks sta bila predstavljena tudi platforma Zapisi spomina, ki temelji na participativnem zbiranju spominov in zgodb o vsakdanjem življenju ter kulturni dediščini, ter model zavoda Sopotniki, ki uspešno deluje v sodelovanju z občinami in javnimi institucijami.
Razprava je poudarila pomen vključevanja lokalnih prebivalcev pri dokumentiranju in ohranjanju dediščine, saj stroka sama pogosto nima dovolj terenskih virov in informacij. Udeleženci so izpostavili tudi potrebo po bolj sistemski podpori in dolgoročnem financiranju, ki bi omogočala stabilnejše delovanje dediščinskih skupnosti in razvoj podpornih mrež.
Vloga skupnosti in usmeritve za nadaljnji razvoj
Ob zaključku posveta so sodelujoči poudarili, da imajo dediščinske skupnosti pomembno vlogo pri prihodnjem razvoju varstva kulturne dediščine. Za učinkovito sodelovanje bo nujno okrepiti povezave med stroko, nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi, javnimi institucijami ter tudi drugimi deležniki. Razprava je pokazala tudi veliko potrebo po bolj sistemskih in dolgoročnih oblikah podpore, ki bi omogočale stabilnejše delovanje dediščinskih pobud ter večjo vključenost lokalnega okolja v procese ohranjanja dediščine.
Napovedan je bil tudi 3. posvet v jeseni, namenjen nadaljevanju razprave ter oblikovanju konkretnejših predlogov, s ciljem, da bi bili vključeni tudi predstavniki ministrstev, financerjev in širši krog deležnikov.