Pet partnerskih organizacij s projektom Smer: kulturna dediščina nadaljuje delo, začeto z Digitalnim dediščinskim inkubatorjem, in odpira novo poglavje povezovanja ter profesionalizacije nevladnega sektorja. Ob zagonu projekta je 14. februar 2025 v Sežani v Kosovelovi sobi potekala tiskovna konferenca, na kateri so partnerji predstavili cilje in priložnosti, ki jih projekt prinaša za dediščinsko skupnost in širšo družbo.
Povezovanje dediščinskih organizacij
Pobuda za sodelovanje je prišla iz Idrije, natančneje iz Zavoda ID20. Nataša Balant, zaposlena v zavodu, je izpostavila: “Organizacije smo prepoznale skupne vrednote. Veliko organizacij dela dobro, manj pa je povezovanja. Z delom smo pričeli pred leti in vzpostavili spletno platformo, namenjeno povezovanju dediščinskih organizacij. Le-to bomo zdaj nadgrajevali.”
Krepitev kompetenc in glasu nevladnega sektorja
V naslednjih 27 mesecih bodo partnerji nadgradili obstoječo dediščinsko platformo Duri, oblikovali nove pristope k izobraževanju in raziskovanju dediščine ter okrepili glas nevladnega sektorja na nacionalni ravni. Nava Vardjan, direktorica Zavoda Dobra pot, je pojasnila: “Na nadgrajeni platformi bodo dostopni izobraževalni spletinarji, serije intervjujev in podkasti z domačimi ter tujimi strokovnjaki. Razvite bodo smernice in strateški dokumenti.”
Dediščina kot odgovor na sodobne izzive
Partnerji opažajo, da kljub številnim akademskim in političnim razpravam o dediščini kot razvojni priložnosti njeni potenciali v praksi ostajajo premalo izkoriščeni. Še vedno ni dovolj raziskana njena vloga pri reševanju sodobnih družbenih izzivov, kot so človekove pravice, vključevanje ranljivih skupin in duševno zdravje – projekt si prizadeva to spremeniti.
Darja Farasin iz Zavoda Muzej norosti, ki deluje v enem izmed petih najstarejših gradov na Slovenskem, v gradu Cmurek, za katerega že enajsto leto skrbi dediščinska skupnost, je navedla rešitve: “Strnili bomo vrste in ustrezna vprašanja naslovili na odločevalce, saj imamo izkušnje s terena. V našem zavodu se ukvarjamo s težavno dediščino, s čimer posegamo na področje človekovih pravic. Veliko pozornosti posvečamo dostopnosti – izvajamo tudi program za slepe in slabovidne. Pri projektu bomo prispevali svoja znanja, zelo pa se veselimo povezovanja z Zavodom Sopotniki. Že dolgo se srečujemo s problemom, ki ga bomo zdaj s skupnimi močmi naslovili – kako omogočiti starejšim dostop do dogodkov.”
Digitalne rešitve za dediščinski sektor
Zavod Sopotniki bo v projektu naslavljal še izziv kakovostnega staranja in zagotovil okrepljeno vključevanje starejših v dediščinske aktivnosti. Poleg tega bo aktivno vključen v razvoj inovacij. Marko Zevnik, direktor zavoda, je napovedal: “Nemogoče je nagovoriti katerokoli področje brez uporabe digitalnih orodij. V projektu bomo razvili AI asistenta, ki bo podpiral delovanje sektorja, ter raziskovali pristope k spletnemu fundraisingu.”
Pri uporabi sodobnih tehnologij bo imelo pomembno vlogo tudi KID KIBLA. Peter Tomaž Dobrila je poudaril: “Na ta način želimo pozitiven odnos do dediščine približati čim širši publiki.”
Prve aktivnosti
Prva večja akcija, ki jo bodo partnerji izvedli, bo vseslovenska akcija beleženja spominov starejših v aplikaciji Zapisi spomina, ki se bo pričela 17. marca. V njej lahko kot pričevalci in zapisovalci sodelujejo vsi zainteresirani posamezniki.
Še pred poletjem pa bo organiziran bazar dobrih praks – mrežniški dogodek na področju kulturne dediščine, ki bo omogočil izmenjavo izkušenj in razvoj novih pobud.