Pet partnerskih organizacij s projektom Smer: kulturna dediščina nadaljuje dediščinsko zgodbo, ki se je v letih 2022/23 začela z Digitalnim dediščinskim inkubatorjem (DDI), ter odpira novo poglavje povezovanja in profesionalizacije nevladnega sektorja. Osrednja naloga projekta je okrepiti sodelovanje, razviti kompetence in vzpostaviti nacionalne pobude, ki bodo dediščino postavile v središče družbenega napredka.
Sodelujoče organizacije imajo raznolika ozadja in pristope, a tesne medsebojne vezi in skupno vizijo. Vse delujejo v javnem interesu in so močno vpete v svoja lokalna okolja. Kot skupno rdečo nit so prepoznale kulturno dediščino in njen potencial, da gradi skupnosti, povezuje generacije, je vir navdiha in razvoja, temelj zelenega prehoda ter lakmusov papir socialne pravičnosti.
Zavod Dobra pot
Zavod Dobra pot je zavod za kulturo in sonaravno delovanje, ki je bil ustanovljen z željo po zaščiti naravne in kulturne dediščine na svež in inovativen način. Zavod prireja delavnice, pohode in kulturne dogodke ter razvija programe za podeželsko mladino. S svojimi aktivnostmi si prizadeva naslavljati aktualne družbene in kulturne izzive ruralnega okolja in odgovoriti na zaznane potrebe kraško-brkinskega, pa tudi širšega slovenskega prostora. V dediščini vidi izreden potencial za krepitev socialne kohezije podeželja in sonaravno pot v prihodnost, zato se intenzivno usmerja tudi v projekte za aktualizacijo, popularizacijo in v sodobnem času nujno digitalizacijo kulturne dediščine (Zapisi spomina, Izročilo) – za slednje je v zadnjih letih prejel več priznanj. Na podlagi dosedanjih dosežkov ekipa zavoda vedno znova ugotavlja, da je dediščina odlično orodje za povezovanje in opolnomočenje podeželskih skupnosti.
Zavod ID20
Zavod ID20 je nevladna in neprofitna organizacija, ki se posveča ohranjanju in razvoju kulturne dediščine ter išče inovativne načine njenega vključevanja v sodobno življenje. Primarno deluje v Idriji, mestu z bogato rudarsko zgodovino, danes vpisanem na UNESCO Seznam svetovne dediščine. S prepletanjem dediščine, arhitekture, podjetništva in digitalnih inovacij prispeva k razvoju podeželskih in obrobnih območij.
ID20 organizira kulturne, socialne in izobraževalne programe, ki izhajajo iz idrijske dediščine. Njegovo delo spodbuja podjetniško miselnost, krepi podporno okolje ter odpira priložnosti za pridobivanje neformalnih znanj in izkušenj, kar dolgoročno prispeva k trajnostnemu razvoju skupnosti. Zavod spodbuja sodelovanje med strokovnjaki, lokalnimi skupnostmi in ustvarjalnimi industrijami ter skozi interdisciplinarni pristop razvija nove modele za oživljanje dediščine.
Zavod ID20 je bil ustanovljen leta 2019 kot hčerinska organizacija Društva Idrija 2020, s katerim še danes tesno sodeluje. Društvo Idrija 2020 je izvajalo projekt Digitalni dediščinski inkubator, v okviru katerega so razvijali inovativne pristope za varovanje in interpretacijo kulturne dediščine.
Kulturno izobraževalno društvo KIBLA
Kulturno izobraževalno društvo KIBLA je slovenska in mednarodna nevladna institucija na področju sodobne umetnosti, kreativnih industrij, interdisciplinarne, intermedijske, multimedijske, vizualne, glasbene in AV umetnosti, kulture ter neformalnega izobraževanja. V 25 letih delovanja se je na treh lokacijah v Mariboru razvila v osrednje mestno, regionalno, nacionalno in mednarodno središče sodobne umetnosti in kulture, neformalnega izobraževanja, kreativne uporabe novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter interdisciplinarnih praks. Leta 2019 se je v okviru Mreže RUK vzpostavil raziskovalni medijski in interdisciplinarni laboratorij KIBLA2LAB, ki je v fazi razvijanja orodij za produkcijo in postprodukcijo razširjene resničnosti (XR), uporabniške izkušnje in digitalnega pripovedništva ter povezovalnih platform za prezentacijo javnosti. Laboratorij z ustvarjalnimi pristopi ter s povezovanjem umetnosti in znanosti z gospodarstvom osmišlja nove poti prezentacije snovne in nesnovne kulturne in naravne dediščine s sodobnimi tehnologijami.
Zavod Sopotniki
Zavod Sopotniki je zasebni, neprofitni zavod, ki izvaja storitev brezplačnih prevozov za starejše. Ustanovljen je bil leta 2014 na območju občin Divače, Sežane in Hrpelj-Kozine in je v dobrih desetih letih delovanja prešel iz entuziastične prostovoljske iniciative ustanoviteljev v visoko organizirano in strukturirano nevladno organizacijo, ki v letu 2025 svoj program izvaja v 17-ih slovenskih občinah. Ohranil in okrepil je prostovoljski program in trenutno v zavodu deluje preko 300 aktivnih voznikov prostovoljcev. Zavod zagotavlja prilagojen prevoz za starejše s službenimi vozili.
Z omogočanjem (samostojne) mobilnosti in možnosti dostopa do storitev Zavod Sopotniki doprinaša k izboljšanemu psihičnemu počutju starejših. Mobilnost, ki ni povezana z naslovljeno prošnjo za prevoz na sorodnike, sosede, znance, pomeni zmanjšanje stiske in razbremenitev. V prijetnem okolju, kjer se počutijo sprejete, varne in kjer je zagotovljena zanesljivost, kot je točnost in natančnost dogovorov, starejši niso zgolj omejeni na najnujnejše opravke, kot so zdravniški pregledi ali nakupovanje, ampak se opogumijo in odločijo za koriščenje storitve tudi za obiske kulturnih prireditev ali obiske prijateljev. To pa predstavlja pomemben uspeh in prispevek k socialni vključenosti starejših oseb, saj jih spodbuja k aktivnemu družbenemu življenju. Za uspešno in kvalitetno delo je zavod v marcu 2021 prejel status organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva.
Zavod Muzej norosti
Zavod Muzej norosti so ustanovili domačinke in domačini s ciljem, da ohranijo in oživijo opuščeni grad Cmurek. S svojimi dejavnostmi si prizadevajo za ohranitev in revitalizacijo kulturnega spomenika, v katerem je več desetletij deloval Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec – Trate. Skladno s poslanstvom zavoda je v dvanajstih letih delovanja Muzeja norosti v gradu Cmurek nastalo vsebinsko zaokroženo kulturno, strokovno, socialno in turistično središče, ki vključuje tudi intenzivno delo za oživitev kulturne in naravne dediščine v okolici gradu Cmurek, povezovanje in delovanje lokalne skupnosti ter njenega vključevanja v širšo regijo in čezmejno sodelovanje. Grad Cmurek, ki je bil dolga leta nedostopen javnosti, je danes primer vzdržnega in trajnostnega ohranjanja kulturne dediščine, z vsebinami, ki ozaveščajo o socialni in okoljski pravičnosti in človekovih pravicah nasploh.