V četrtek, 1. junija 2023, se je v prostorih Narodnega doma v Mariboru odvil dogodek Dan odprtih Duri, ki je povezal sferi kulturne dediščine in digitalnih tehnologij. Člani Društva Idrija 2020, Zavoda Dobra pot in Kulturno-izobraževalnega društva KIBLA smo z dogodkom zaključili poldrugo leto trajajoče sodelovanje, ki je v sklopu projekta Digitalni dediščinski inkubator – DDI okrepilo vezi med skupinami in posamezniki na področju kulturne dediščine.
Animacija Julija Cezarja za uvod
V dopoldanskem delu smo po novinarski konferenci začeli z delavnico animacije obraza zgodovinske osebnosti s pomočjo sodobnih digitalnih tehnologij. Kreativni tehnolog pri KID KIBLA, Žiga Pavlovič, je udeležencem predstavil najsodobnejše trende s področja umetne inteligence, ki se jih lahko učinkovito uporabi tudi za interpretacijo dediščine. Za primer smo si izbrali portret Julija Cezarja, ki smo ga generirali s pomočjo umetne inteligence in oživili preko posnetega glasu in obraznih kretenj. Delavnica je ponudila zanimiv uvid v svet, ki ga vse bolj kroji umetna inteligenca in odstrla pogled na možnosti nadgradnje doživljanja kulturne dediščine z njeno pomočjo.
Digitalne tehnologije da, a le kot opora dediščinskim zgodbam
Popoldanski del dogodka smo otvorili z okroglo mizo »Dediščina in digitalno«, kjer smo se posvetili pogovoru o izsledkih projekta DDI in pogledali v prihodnost povezovanja kulturne dediščine in sodobnih tehnologij. Na pogovoru, ki ga je moderiral Matevž Šlabnik iz Društva Idrija 2020, so se sogovorniki iz vseh treh sodelujočih organizacij ozrli na preteklo leto in pol ter predstavili dosežke projekta. Med vidnejšimi so izpostavili predvsem vzpostavitev portala Duri, pripravo serije brezplačnih spletnih tečajev, nadgradnje aplikacije Zapisi spomina, oblikovanja virtualne razstave Od kmeta do delavca in razvoj sklopa individualne podpore dediščinskim pobudam.
Nava Vardjan (Dobra pot) je v pogovoru izpostavila predvsem pozitivno vlogo, ki jo lahko učinkovita uporaba digitalnih tehnologij odigra pri krepitvi medgeneracijskih vezi in pri tem delila svojo izkušnjo z aplikacijo Zapisi spomina. Matevž Straus (Idrija 2020) se je naslonil predvsem na velik (tudi gospodarski) potencial kulturne dediščine, ki ga lahko z uporabo sodobnih tehnologij še izbrusimo. Žiga Pavlovič (KIBLA) pa je za konec povzel, da digitalne tehnologije vsekakor imajo svoje mesto pri interpretaciji kulturne dediščine, a ne smejo zasenčiti zgodbe, ki jo kulturne dediščina prinaša – ta mora vselej biti v ospredju.
Avtor naslovne fotografije: Janez Klenovšek